Dne 22. 6. 2023 je za osme razrede potekal naravoslovni dan Čutila.
Naša čutila so nepogrešljiva. Tega se je zavedal že Aristotel, ki je čutila razdelil na pet glavnih: dotik, sluh, vid, vonj in okus. Danes vemo in spoznavamo da je teh čutil več in čeprav sveta okoli nas brez njihovega pravilnega delovanja, ne zaznavamo pravilno, jih imamo za samoumevna in jim redko posvečamo pozornost.
Učence smo v štirih ločenih delavnicah seznanili z tipom čutil, njihovo zgradbo in delovanjem. V računalniški učilnici so s pomočjo delovnih listov, literature in spleta samostojno raziskovali kaj čutila sploh so in kako pomembno je njihovo delovanje.
Delavnica čutnice v koži je bila za učence zelo zanimiva: učenka Ivana nam je po končani delavnici povedala: “Predzadnji dan šole smo imeli naravoslovni dan o čutilih. Na naravoslovnem dnevu smo imeli 4 delavnice na katerih smo delali razne poskuse. Meni je bila najbolj všeč delavnica na kateri smo ugotavljali razdaljo čutnic po hrbtu, zgornjem delu dlani in prstu. Zanimivo mi je bilo, ker sem se naučila veliko novega.”
Učenci so na tej delavnici tako spoznali čutilo za tip, s pomočjo merjenja razdalje med čutnicami v koži so prišli do zaključka, da je največ tipalnih telesc na konicah prstov, bistveno manj pa na hrbtu.
Tretja delavnica je bila v celoti posvečena praktičnim vajam o čutilih. Istočasno so se urili v postavljanju raziskovalnih vprašanj in hipotez, ki smo jih po analizi rezultatov potrdili in mnogokrat tudi ovrgli. Čutila nas namreč lahko tudi prevarajo in včasih se nam mlačna voda zdi zelo hladna, če smo prej roko nekaj minut držali v vroči vodi. Tudi okusen jagodni bombon nima čisto nobenega okusa, če na jeziku nimamo dovolj sline, če pa si pri tem držimo še zamašen nos, le težko ugotovimo kaj imamo v ustih. Kaj pa skrivnostna slepa pega, ko sicer dobro vidne pike na listu kar naenkrat ni več?
V eni od delavnic je bila glavna tema oko in »camera obscura«, kar v latinščini pomeni temno sobo. Camera obscura je enostavna optična naprava, pri kateri vstopi svetloba skozi majhno odprtino na sprednji steni, obrnjena, pomanjšana in realna slika predmetov iz okolice pa nastane na zadnji steni naprave. Odkrili so jo že pred tisočletji in jo ponekod tudi uporabljali, npr. v pomoč krajinskim slikarjem. Camero obscuro imamo lahko tudi za model preprostega očesa brez leče (kot pri nekaterih živalih) ali pa za model fotoaparata. Z učenci smo si najprej na nekaj spletnih virih ogledali zgodovino in zasnovo camere obscure, pa tudi preprost recept za njeno izdelavo. Učenci so potem po skupinah s pripravljenimi preprostimi pripomočki camero obscuro valjaste oblike tudi izdelali. Postavili so si različna raziskovalna vprašanja in skušali s poskusi nanje odgovoriti, npr. kako velikost vstopne odprtine vpliva na kakovost slike. Razen tega so izpolnili delovne liste z raznimi vsebinami iz geometrijske optike, kot so slika pri cameri obscuri, delovanje očesa in njegove napake, očala in podobno.
Čutila niso le nepogrešljiva, kot smo spoznali na tokratnem naravoslovnem dnevu, ampak so tudi izjemna. Njihovo delovanje nam omogoča zaznavanje sveta in odzive na svet kot ga poznamo. Po današnjem naravoslovnem dnevu, se bomo tega vsi bolj zavedali.
učitelji pri ND
