V 1. in 2. razredu smo se po krompirjevih počitnicah lotili posebnega projekta, pri katerem smo združili dve priljubljeni slovenski pravljici: Zrcalce in Mojco Pokraculjo v novo pravljico. Učenci so ustvarili edinstveno pravljico, ki je združevala ključne elemente obeh pravljic. Dogajanje smo postavili na gozdno jaso in v hišico Mojce Pokrajculje.
Osrednja tema zgodbe je bila skrivnost, čigavo je zrcalce, ki ga je Mojca našla na pragu svoje hišice med pometanjem. Živali, ki so zaradi slabega vremena prihajale k njej po zavetje, so bile prepričane, da so zrcalce izgubile prav one. Medtem ko so se prepirale, je Mojco prebudil hrup. Ko je vzela zrcalce in se vanj pogledala, je ugotovila, da to ni slika, ampak preprosto ogledalo. Zbranim živalim, ki so se skregale zaradi nepomembne stvari, je podala pomembno sporočilo: ni pomembno, kako izgledamo, ampak kako se obnašamo drug do drugega, in da je pravo bogastvo prijateljstvo in ne izgled. Zgodba se je tako zaključila srečno, saj so vsi junaki na koncu postali prijatelji.
Projekt ni bil le zabaven, ampak tudi poučen. Otroci so skozi ustvarjanje razvijali veščine pripovedovanja, širili svoj besedni zaklad ter spoznavali strukturo pravljic. Prav tako so se učili izražati svoje ideje, jih predstaviti sošolcem ter ob tem upoštevati mnenja drugih. Na ta način so krepili socialne veščine, kot sta sodelovanje in timsko delo. Zgodba, ki smo jo skupaj ustvarili, nas je naučila tudi pomembnih vrednot, kot so prijateljstvo in pomen skupnosti.
Projekt je bil čudovita izkušnja, ki je povezala učence v ustvarjalnem in spodbudnem okolju. Naša nova zgodba zdaj živi naprej kot spomin na moč domišljije in sodelovanja!
Denis Matežič, učiteljica 1. in 2. razreda
