V torek, 3. 5. 2022, takoj po prvomajskih počitnicah, smo imeli učenci 6. razredov tehniški dan na temo Prepoznavanje drevesnih vrst in sadnja.
Izpred šole smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Lokvam, v vasico sredi Trnovskega gozda.
Ko smo prispeli na Lokve, smo takoj pomalicali. Tam nas je pričakala naša bivša knjižničarka, ga. Vlasta Skok in nam pokazala zelo stare reliefne zemljevide, ki jih je pred več kot sedemdesetimi leti izdelal nekdanji učitelj, še v časih, ko je bila sama še otrok.
Nato smo se razdelili v dve skupini in se odpeljali v gozd, kjer naj bi se naš dan nadaljeval.
Polovica učencev 6. a ter učenci 6. c razreda, so se najprej odpravili saditi drevesa.
Druga polovica učencev 6. a ter učenci 6. b razreda pa smo se odpravili v gozd, kjer smo spoznavali drevesne vrste, sestavo dreves, njihove škodljivce , kako nam gozd služi ter kako se šteje letnice in s tem določi starost drevesa.
Pri ogledu gozda smo opazili tudi zelo veliko posekanih dreves. Zato smo se začeli zavedati, da je naše pogozdovanje za Trnovski gozd zelo pomembno, saj smo s tem pomagali naravi pri obnovi gozda.
Pred nami je bila v drugem delu izkušnja sadnje dreves. Najprej smo se odpravili na lokacijo, kjer smo sadike prevzeli. Vsaki dvojici je pripadalo vsaj sedem sadik.
To opravilo mi je bilo zelo všeč. Najprej smo morali poiskati primeren prostor, skopati jamico in vanjo posaditi mlado drevesce. Korenine so morale biti v celoti globoko v zemlji in pokrite z rodovitnim humusom. Na koncu smo potlačili zemljo še z nogo. Sadili smo sadike smreke.
Z nami so bili tudi učiteljice in učitelj: ga. Milone, ga. Malik, ga. Čibej, ga. Bucik, g. Petejan, gozdarji in prostovoljci iz Skupine ljubiteljev gozda Trnovske planote, ki so nam pomagali pri delu. Veliko zanimivih in poučnih informacij smo o Trnovskem gozdu izvedeli tudi od bivše knjižničarke. Vsem se lepo zahvaljujemo.
Pri spoznavanju gozda pa mi je bilo zelo všeč, ko smo šteli letnice na starih posekanih drevesih, ter ko smo se pogovarjali o razvijanju škodljivcev drevesnih vrst. Ponosni smo na mladike, ki smo jih posadili zelo vestno in skrbno. Želimo si, da bi male smrekice čimprej zrastle. Ko bomo starejši si jih bomo šli ogledati in se bomo čudili mogočnim drevesom.
Pogozdovanje mi bo ostalo za zmeraj v lepem spominu in želim si, da bi ga še kdaj ponovili!
Nana Velišček, 6.b
